Policijska postaja Sežana v zadnjem času beleži porast vlomov v hiše, stanovanja in vozila, zato občane poziva k večji previdnosti. Z nekaj osnovnimi preventivnimi ukrepi lahko za varnost svojega premoženja največ naredimo sami. Pred daljšo odsotnostjo je priporočljivo zakleniti vrata in zapreti okna, vključiti alarmno napravo ter ključev ne puščati na mestih, ki se zdijo priročna, a so goljufom dobro znana, kot so predpražniki, nabiralniki ali lončki za rože. Dragocenosti in denar je smiselno umakniti z vidnih mest ali shraniti v sefu, hkrati pa se je dobro izogniti objavljanju informacij o odsotnosti na telefonskih odzivnikih ali družbenih omrežjih. Predmete večje vrednosti je priporočljivo fotografirati ali zapisati njihove serijske številke, saj to lahko pomaga pri kasnejšem postopku.
Za varnost je treba poskrbeti tudi, ko smo doma. Vrata naj bodo zaklenjena, neznancem pa ne odpirajmo brez predhodnega preverjanja, pri čemer nam lahko pomagajo domofoni, videodomofoni ali kukala. Starejšim občanom policija svetuje, naj vedno preverijo, ali so osebe, ki trdijo, da prihajajo iz tehničnih služb, res zaposlene v podjetjih, za katera se predstavljajo. Če obstaja dvom, naj jih ne spustijo v hišo in se po potrebi posvetujejo s sosedi ali podjetjem. Pogosti so namreč primeri, ko ena oseba zamoti stanovalca, druga pa medtem vstopi v dom.
Če postanete žrtev kaznivega dejanja, do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne bi uničili sledi. Če ste opazili sumljive osebe ali vozila, si poskušajte zapomniti čim več podrobnosti, po možnosti tudi registrske številke, in o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113.
V policiji opozarjajo tudi na izrazit porast spletnih goljufij, pri katerih storilci žrtve zavedejo z lažnimi spletnimi stranmi, oglasi ali telefonskimi klici. Pri nakupih prek spleta so tveganja največja na nepreverjenih prodajnih mestih, še posebej pri ponudbah iz tretjih držav. Pogoste so tudi investicijske prevare, kjer se goljufi predstavljajo kot zaposleni v kripto menjalnicah in žrtve prepričajo v namestitev aplikacij za oddaljen dostop, s katerimi nato prevzamejo nadzor nad njihovimi napravami in dostopajo do spletne banke. Prav tako so razširjene goljufije, pri katerih žrtve prejmejo lažna e-sporočila ali SMS-sporočila bank, ki pozivajo k posodobitvam ali vnosu osebnih podatkov. Banke nikoli ne pošiljajo takšnih povezav in nikoli ne zahtevajo gesel ali osebnih podatkov po telefonu ali prek elektronskih sporočil, zato je treba biti še posebej pazljiv. Do spletne banke vedno dostopajte z ročnim vnosom spletnega naslova ali preko uradne aplikacije.
Policija opozarja tudi prodajalce na spletu, naj nikoli ne posredujejo podatkov o plačilnih karticah in naj ne klikajo na povezave, ki jih prejmejo od domnevnih kupcev. Če so podatki o kartici pomotoma vneseni na lažno spletno stran, je treba takoj kontaktirati banko, v primeru finančne škode pa čim prej podati prijavo na najbližji policijski enoti.
Skupaj z večjo previdnostjo, opazovanjem okolice in odgovornim spletnim ravnanjem lahko bistveno pripomoremo k večji varnosti v lokalni skupnosti.
