Večer suverenosti v Senožečah – spomini na osamosvojitev in razmislek o naši prihodnosti

V nedeljo, 25. oktobra 2026, so se v Senožečah s slovesnim večerom »Bil sem zraven« poklonili dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Dogodek je v prostorih Podružnične šole Senožeče združil veterane, predstavnike lokalnih skupnosti, domačine in druge obiskovalce, ki so ob spominih na pomembne trenutke slovenske zgodovine prisluhnili tudi razmisleku o pomenu samostojnosti, odgovornosti in medsebojnega spoštovanja.

Prireditev je pripravilo Kulturno društvo Pepca Čehovin Tatjana Senožeče v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana ter Območnim združenjem slovenskih častnikov Sežana, potekala pa je pod pokroviteljstvom Občine Divača.

Osrednji gost večera je bil Mitja Miklavec, polkovnik v pokoju, častnik, obrambni diplomat in veteran vojne za Slovenijo, ki je obiskovalcem predstavil svojo knjigo Med uniformo, diplomacijo in Krasom. Pred nastopom glavnega gosta je slovesnost uvodoma napovedala županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan. V svojem nagovoru je nizala razmišljanja o pomenu praznika, o bistvu suverenosti ter o vrednotah, ki nas povezujejo. Posebej je poudarila potrebo po spoštovanju domovine skozi vse obdobje naše zgodovine, kar je ustvarilo dostojen okvir za nadaljnji potek večera. Skozi pogovor, ki ga je vodila Helena Čehovin Gerželj, je zbrane nato popeljal v čas slovenskega osamosvajanja mitja Miklavec, ki je osvetlil dogodke, odločitve in izkušnje, ki so zaznamovale njegovo življenjsko in poklicno pot.

Posebno pozornost je namenil strateškemu pomenu Krasa v času osamosvojitvene vojne, pa tudi vlogi obrambne diplomacije in izzivom, s katerimi se je Slovenija srečevala na poti do mednarodnega priznanja in utrditve svoje suverenosti. Njegove pripovedi so zgodovinskim dogodkom dodale osebno razsežnost ter obiskovalcem približale čas, ko sta pogum in odločnost posameznikov pomembno prispevala k oblikovanju naše države.

Pogovor se ni ustavil le pri preteklosti. Segel je tudi v današnji čas in odprl vprašanja družbene povezanosti, medsebojnega razumevanja ter pomena dialoga v vse bolj razdeljeni družbi. Gost je ob tem poudaril, da sta pripravljenost na pogovor in spoštovanje različnih pogledov pomembna temelja skupne prihodnosti. Večer je tako poleg obujanja zgodovinskega spomina ponudil tudi dragoceno spodbudo k razmisleku o odgovornosti, ki jo prinaša življenje v samostojni državi.

Slovesno vzdušje sta z izbranima glasbenima nastopoma obogatili pianistka Vita Gombač in flavtistka Nika Može, ki sta z glasbo lepo dopolnili vsebino večera.

Med obiskovalci so bili tudi županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, župan Občine Sežana Andrej Sila in podžupan Občine Divača Mario Benkoč. Dogodka so se udeležili tudi številni veterani, rezervni častniki, nekdanji sošolci osrednjega gosta ter drugi obiskovalci, ki jih povezujeta zanimanje za našo zgodovino in spoštovanje do vrednot slovenske osamosvojitve.

Predstavitev knjige je vzbudila precej zanimanja, zato se je druženje nadaljevalo tudi po uradnem delu prireditve. Obiskovalci so imeli priložnost za osebni pogovor z avtorjem, nakup knjige in pridobitev njegovega posvetila. Za prijetno pogostitev so poskrbele članice Aktiva žena Kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana Senožeče, ki so s svojo gostoljubnostjo prispevale k prisrčnemu zaključku večera.

 

Iskrena zahvala organizatorjem, sodelujočim društvom, nastopajočim, gostom in vsem obiskovalcem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k dostojnemu obeleževanju pomembnega mejnika slovenske zgodovine. Posebna zahvala velja tudi vsem, ki s svojim delom in prizadevanji skrbijo, da spomin na osamosvojitvene dogodke ostaja živ tudi med mlajšimi generacijami.

 

Večer v Senožečah je znova opomnil, da suverenost ni le pomemben zgodovinski dosežek, temveč tudi odgovornost, ki jo nosimo danes. Spoštovanje, sodelovanje in pripravljenost na dialog pa ostajajo vrednote, s katerimi lahko skupaj gradimo prihodnost naše skupnosti in države.