Kozjane, letos sončne, ponosne, občutene.
Iskreni in srčni ljudje, iskrene misli, prijateljsko vzdušje.
Pričakale so nas v sončnem majskem dnevu. Čudovita dobrodošlica, ki je obetala svečan dan.
Letos toliko bolj pričakovan, saj je po obdobju epidemije bila komemorativna svečanost zopet izvedena klasično, v živo, kot smo navajeni. Glede na dejstvo, da je že vrsto let potekal na ta dan tudi tradicionalni pohod po partizanski poti na Kozjane, so tudi letos številni pohodniki krenili na pohod iz Vremsko-Ribniške smeri, iz doline Suhorščice. Spremljala jih je partizanska pesem. V vasi so se pridružili zbranim borcem na prizorišču, praporščakom, vojnim veteranom osamosvojitvene vojne za Slovenijo, predstavnikom Društva Sever…in vsem domačinom ter gostom, ki cenijo zgodovino.
Predstavniki Slovenske vojske so, tako kot vsako leto, počastili spomin zgodovine s častno stražo.
Slovesnost so oblikovali domači kulturniki: Pihalni orkester Divača pod taktirko Mitje Tavčarja, Mešani pevski zbor Divača in pevovodja Matej Penko, učenke in učenci ter učiteljice in učitelj Osnovne šole Divača, podružnične šole Vreme, Kulturno društvo Borjač Sežana, recitator Igor Rojc in glasbenica Marjetka Popovski.
Zbrane sta nagovorili županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan in podpredsednica ZB za vrednote NOB Sežana Neva Filipčič ter predsednik OO ZB za vrednote NOB Divača Mirko Martinčič.
Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič ali kot so dejali udeleženci na prireditvi: naša Ljubica. Optimistična, iskrena, srčna, ponosna na domače kraje, domače ljudi in zgodovino. V nagovoru, ki je bil prepleten z iskrenimi mislimi o domovini, še posebno o Brkinih in Krasu, je izpostavila pomen ohranjanja zgodovine in resnice o zgodovini, o taki kot je bila. Razmišljala je o današnjem času, o brezbrižnosti do zgodovine in do problemov, ki nas obdajajo. Posebej je poudarila pomen vzgoje in izobraževanja otrok in mladih, za kateri mora družba poskrbeti, da bodo lahko spoznavali zgodovino tako kot je bila, z vsem znanimi dejstvi, ki so se zgodila. In pohvalila je sodelovanje otrok s podružnične šole Vreme, kajti to je dokaz, da v šolskem prostoru, na tej mali šoli, še obstajajo ljudje, ki so sposobni govoriti otrokom o resnici in pomenu zgodovine.
Ženska energija iskrenih in občutenih misli je zaplavala po Kozjanah. Tri ženske na govorniške odru. Dotaknila se je src številnih, ki so jim prisluhnili in v večini soglašali z njimi. Naj izrečene besede odzvanjajo v prihodnost z željo, da se v govorih izpostavljene vrednote vrnejo na prava mesta. Da iz brkinskih vasi, kjer ima vsaka domačija, vsako drevo in vsak kamen svojo žalostno zgodbo, poletijo v svet z željo po miru, svobodi in lepši prihodnosti za vse.
